Zdravstvena nega nekoliko drugače, kot smo jo sicer vajeni
Vojska, je specifično okolje, s specifičnimi nalogami, kjer v okolju, kjer posameznik (ali skupina) deluje, potrebuje različen nabor znanj, veščin ter sposobnosti, spretnosti ter vrednot, pa naj si bo to v mirodobnem delovanju, kot na primer v izrednih razmerah, v primeru nesreč, zlasti pa v vojnem času. Vprašam se kakšen pomen ima zdravstvena nega v vojski? Je zdravstvena nega pomembna za delovanje vojske? Ima zdravstvena nega in vojska kakšno skupno točko, kjer se vidi plod delovanja ene in druge službe? Moj odgovor je vsekakor pritrdilen.
Z zdravstveno nego so se na nek način srečali vsi prejšnji naborniki in vsi sedanji vojaki, ki se odločajo, da bo vojska, njihova služba. Pri tem lahko izpostavim permanentno izobraževanje, katerega primer bi lahko bilo vse življenjsko učenje; prav tako je pomembna motivacija vojaka, da znanje, ki ga pridobi ponotranji in se ga zave ter ga koristno uporabi. Medicinske sestre se v danih trenutkih velikokrat srečujejo tudi z lastnimi ter hudimi stiskami drugih. Veliko je moralno-etičnih zadržkov, sprememba kulture, okolja, načina razmišljanja ter preobremenjenosti. Mediji pa (skoraj) vsak dan poročajo o grozotah vojne, o samomorilskih akcijah, o avto-bombah, bombnih napadih in nasilju, v katerega mora po nekod ukrepati celo vojska. Takrat so polno zaposleni tudi vojaki, ki delajo v zdravstveni negi in tega dela je preveč ogromno. Tako na samem bojišču kot kasneje, recimo na malo varnejšemu območju, stran od spopadov. Poleg vsega zgoraj naštetega, pa pomembno vlogo odigra zdravstvena nega v skrbi za poškodovanca v samih enotah intenzivne nege na kraju samem ter kasneje v vojaških bolnišnicah po svetu, kasneje pa tudi na področju rehabilitacije, njega samega ter njegovih svojcev. Jan Orešnik
»Predstavljajte si, da je edino, kar veste, to, da ne veste ničesar.« Vodnik Jason Welsh
Velikokrat se pojavi potreba po zagotavljanju zdravstvene pomoči na vseh nivojih; zlasti ključen trenutek pa je stik (hudo) poškodovanega vojaka in ekipe prve pomoči, oz. ekipe bolničarjev, ki jo imajo v svojih vojaških vodih.
Kvalitetna ter optimalna oskrba je zelo odvisna od usposobljenosti ter količini znanja, ki jih imajo ekipe, ki zagotavljajo pomoč.
V tem delu se delo medicine in zdravstvene nege nekoliko povezuje, kajti tako eni kot drugi lahko ocenjujejo sposobnost za delo v tej službi, oz. ugotavljajo škodljivosti, ki se pojavijo in tako vplivajo na zdravje zaposlenih v vojski ter preprečujejo nastajanje nastanka škodljivih sprememb v delovanju organizma vojaka.
Pomembno vlogo v tem drugem delu ima zagotovo zdravstvena vzgoja vojakov.
Medicinske sestre lahko svoje znanje s področja zdravstvene vzgoje s pridom uporabljajo tudi na misijah v tretji svet, kjer lokalnim prebivalcem, zlasti materam, otrokom ter starejšim prebivalcem svetujejo kako ravnati v danih trenutkih. To je lahko, recimo, če hočete pomoč pri porodu ali oskrbi kakšne hude gnojne rane, dana zdravila proti bolečinam, banalni nasvet ali samo stisk roke in topel pogled, po katerem se pacienti, če želite, najbolj zapomnijo delo medicinske sestre, ki si s tem pridobi veliko zaupanje in s tem gradi začetek partnerskega odnosa.
Tu lahko izpostavim pomembno vlogo supervizije, ki lahko (celo) v danih trenutkih reši kakšno življenje.
V takšnih trenutkih vojaki pomagajo sebi in drugim po svojih najboljših močeh.
Reanimacij, sodelovanje pri operacijah, amputacijah, pregledih, hitrih (a pravilnih!) odločitvah malo morje;
krikov, bolečin, znoja, strahu v očeh poškodovanca, pa na pretek.
Leave a Reply