Kam po študiju zdravstvene nege?
Torej po vsem kvalitetnem znanju, ki ga študentje pridobijo, se lahko diplomanti zaposlijo na različnih področjih primarnega, sekundarnega ter terciarnega zdravstvenega varstva ali povedano drugače, kot je objavljeno tudi na strani UP Visoke šole za zdravstvo Izola, študijski program zdravstvena nega; diplomanti se lahko zaposlijo v: bolnišnicah, zdravstvenih domovih, negovalnih bolnišnicah, humanitarnih organizacijah, domovih za starejše občane, raziskovalnih ustanovah, zasebni zdravstveni praksi, sanitetnih enotah Slovenske vojske in obrambnih strukturah bodočih mednarodnih povezav, civilni zaščiti, ustanovah za duševno in telesno prizadete odrasle in otroke, vrtcih, šolah, dijaških in študentskih domovih, kolonijah, zdraviliščih, zavodih za prevzgojo odraslih in mladoletnikov ter še bi lahko naštevali. Kaj, če kljub že doseženemu znanju ter pridobljeni ravni izobrazbe 6/2 (po podatkih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), razmišljamo kam?
Kam po študiju, je vprašanje, ki si ga zastavi kar nekaj študentov, ki so že končali ali pa so na dobri poti, da to storijo, na eni izmed treh visokih šol ter fakulteti. Na spletni strani UL Visoke šole za zdravstvo, na oddelku za zdravstveno nego pod osnovnimi podatki oddelka za zdravstveno nego piše, da poklic diplomirane medicinske sestre, diplomiranega zdravstvenika pokriva potrebe stroke po: reševanju zahtevnih strokovnih problemov, organiziranju in vodenju zdravstvene nege, zdravstveno vzgojni in pedagoški dejavnosti, inovacijski dejavnosti ter razvoju stroke na osnovi raziskovalnega dela.
Mogoče (že) v službo? Mogoče kam drugam?
Mogoče bi kdo želel nadaljevati študij (ponovno) na dodiplomskem ali celo na podiplomskem izobraževanju.
Teh možnosti, je v slovenskem prostoru iz leta v leto več. Možno je izbirati na področju naravoslovja, tehnologije ter družboslovja, ki nam naj bi bil najbližje. Sam sem izbral
nekaj najzanimivejših študijskih programov, ki bi skupaj z že pridobljeno diplomo študija zdravstvene nege na eni izmed šol (Ljubljana, Maribor, Izola, Jesenice) diplomantu
služila kot dobra popotnica za lastni karierni razvoj, ki je v zadnjih letih modna muha.
Pogostokrat pozabljamo, da bi morali znanje, ki ga pridobimo na drugih, bolj ali manj sorodnih področjih, ki jih lahko povezujemo z zdravstveno nego, bolj unovčiti in izkoristiti v prid uporabnikom (če upoštevamo vse zaposlitvene možnosti diplomanta) ter se jim maksimalno posvetiti, oz. kot je rekla ena od avtoritet na področju zdravstvene nege, študijski program bo izobraževal bodoče diplomante za delo z ljudmi in ne za delo s papirji, mogoče preveč karikiram, ampak ima zelo prav in tega se je potrebno zavedati.
Na Visoki šoli za storitve, oddelek za kozmetiko, kjer izvajajo visokošolski študijski program kozmetika že po 1. bolonjski stopnji, kot pravijo na svoji spletni strani, ponujajo zelo zanimiv študij s pestrim naborom predmetov ter mogoče kakšno novo nišo, ki jo kdo išče in sicer, kot pravijo na svoji spletni strani: za vse, ki vas zanima delo v kozmetičnih salonih, wellness centrih, fitnes centrih, zdraviliščih, razvoju, proizvodnji in prodaji kozmetičnih preparatov, pripomočkov in naprav, v gledališčih, pri filmu in televiziji, v svetu mode…
Naprej lahko izbiramo, grobo rečeno, na področju ekonomije (UL Ekonomska fakulteta, UM Ekonomsko-poslovna fakulteta), organizacije (UM Fakulteta za organizacijske vede), podjetništva (Gea Coleege) ter managementa (UP Fakulteta za management Koper). Pojavi se vprašanje, kaj nas zanima, kje se vidimo in kje dejansko upravičimo naziv, ki ga pridobimo tekom nadaljnjega študija.
Mogoče ne bi bilo slabo izbrati podpiplomskega študija, na Ekonomski fakulteti, Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu ali mogoče na Fakulteti za management Koper, specialistični študij s področja managementa ali managementa v izobraževanju.
Ko smo že ravno na Primorskem, lahko omenimo še dodiplomski študij Prehranskega svetovanja – dietetika, na Visoki šoli za zdravstvo Izola, kjer so o študiju na spletni strani zapisali, med drugim, naslednje, da bo dietetik nepogrešljiv v vseh zdravstvenih ustanovah na primarni, sekundarni in terciarni ravni, kot samostojni svetovalec
ali kot član interdisciplinarne obravnave in oskrbe bolnika na področju klinične prehrane in dietoterapije. S svojo dejavnostjo lahko bistveno pripomore k hitrejšemu okrevanju in boljšemu počutju bolnikov med in po preboleli bolezni.
Če se vrnemo samo še malo na organizacijo, lahko bodoči diplomanti izbirajo tudi kar nekaj zanimivih študijskih programov na Fakulteti za organizacije vede v Kranju; to so dodiplomski (Organizacija in management informacijskih sistemov, Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov) ter magistrski bolonjski študijski programi (Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov ter Organizacija in management informacijskih sistemov). V sedanji družbi bi bilo zelo dobrodošlo, da mogoče izberemo študijski program, ki je zelo povezan z informacijsko tehnologijo, kajti skoraj vsi procesi ter delovanja se selijo v e-obliko.
Na tem področju bi bilo mogoče narediti veliko premikov v povezavi z zdravstveno nego, če spet navežem besedo na njo.
Ko smo že pri zdravstveni negi, naj omenim še Fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru, ki poleg visokošolskega študijskega programa Zdravstvena nega ponuja tudi prva dva bolonjska magistrska študija v Sloveniji s tega področja; to sta Zdravstvena nega ter Bioinformatika.
Če na kratko povzamem, kar je zapisano v predstavitveni brošuri prvega programa lahko sklepamo, da je diplomant usposobljen za predstavljanje teoretičnih vsebin in z dokazi podprte zdravstvene nege, je usposobljen za empirične analize v zdravstvu ter zdravstveni negi, za organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege, spremljanje izidov in učinkov zdravstvene nege ter dokumentiranja ter nenazadnje je usposobljen za interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave bolnika.
Prav tako naj omenimo, da bodo tudi druge visoke šole za zdravstvo po Sloveniji v bližnji prihodnosti predstavile svoje nove, mogoče še specialistične, zagotovo pa magistrske ter celo doktorske programe s področja zdravstvene nege.
Kot zanimivost naj omenim še, da je bil pomemben mejnik, kot piše na spletni strani oddelka za zdravstveno nego Visoke šole za zdravstvo, izvajanje univerzitetnega programa zdravstvene vzgoje v študijskem letu 1993/94, ki pa se je žal končal dobre štiri leta za tem, z vpisom zadnjih študentov ter študentk. Profesorji ter profesorice zdravstvene vzgoje so zagotovo pustili dober pečat na vseh področjih zdravstvene nege ter nenazadnje dokazali, da ima lahko medicinska sestra tudi univerzitetno izobrazbo, ki je še kako potrebna v sistemu zdravstva.
Ob koncu pa ne smem pozabiti tudi študijskih programov, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki jih prav tako lahko razdelimo v dodiplomske (Socialna pedagogika in Socialna in rehabilitacijska pedagogika) ter podiplomske-specialistične, kot je za nas, zelo zanimiva ter zelo uporabna in mogoče še premalo poznana (žal!) Supervizija.
Prav tako lahko omenimo tudi še študij na Fakulteti za socialno delo (univerzitetni študijski program Socialno delo ter kar nekaj podiplomskih specialističnih študijev, ki bi se znali dobro obrestovati z že pridobljeno diplomo zdravstvene nege, kot so menedžment v socialnem delu, zmanjševanje škode povezane z uživanjem drog, socialno delo za ljudi s posebnimi potrebami, duševno zdravje v skupnosti), Fakulteti za upravo (univerzitetni prvostopenjski študijski program ter drugostopenjski magistrski študij Uprave), Fakulteti za družbene vede (mogoče naj omenim nekaj univrzitetnih študijskih programov, kot so Politologija, Sociologija, Sociologija-kadrovski management) Družboslovna informatika ter Komunikologija) ter Filozofski fakulteti v Ljubljani (univerzitetni študijski program Filozofija, Pedagogika, Andragogika ter Sociologija).
Mogoče bi bila tudi zelo dobra kombinacija etike, v tujini se pojavlja že celo študij bioetike, zelo dobrodošel bi bil študij antropologije človeka ter še kaj bi se našlo.
Mogoče mi bo kdo očital preveč nepovezane študije, preveč oddaljene od področja delovanja zdravstvene nege… V mislih imam tudi kakšne druge ideje, kako bi medicinska sestra, zdravstvnik nadaljeval študij na področju, kjer opravlja svoje delo (kirurgija, nujna medicinska pomoč, endoskopija, psihiatrija, anestezija ipd.), a naj to ostane še malo zavito v meglo…
Mogoče bo tole moteče, ampak ali si predstavljate (in to se mora enkrat zgoditi), da v izobraževalni program vstopi zasebnik, ki bo ponudil podobno primerljive, konkurenčne ter predvsem kvalitetne študijske programe zdravstvene nege.
Ob koncu naj dodam, da kandidat, ki se odloči za eno (ponovni dodiplomski študij) ali drugo varianto (podiplomski specialistčni študij) ali celo študij, po
merilih za razne prehode, ki jih ponujajo izobraževalne ustanove še enkrat dodobra pretehta, premisli svoje odločitve ter se osebno pozanima v referatih šol kako
poteka postopek prijave ter kaj mora kandidat sploh izpolnjevati, če se želi izobraževati v zgoraj omenjenih programih.
Jan Orešnik
2 Responses to “Kam po študiju zdravstvene nege?”
Leave a Reply
januar 27th, 2008 at 2:55 popoldne
V ODSTAVKU, …smem pozabiti tudi študijskih programov, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki jih prav tako lahko razdelimo v dodiplomske (Socialna pedagogika in Socialna in rehabilitacijska pedagogika)…
JE PRIŠLO DO NAPAKE. POPRAVLJEN ODSTAVEK SE GLASI, ……smem pozabiti tudi študijskih programov, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki jih prav tako lahko razdelimo v dodiplomske (Socialna pedagogika in Specialna in rehabilitacijska pedagogika)…
ZA NASTALO NAPAKO, SE VSEM PRIZADETIM OPRAVIČUJEM.
maj 26th, 2008 at 9:21 dopoldne
NAJ NAJDE SVOJE POSLANSTVO VSAK IZMED VAS, LE TO OPRAVLJA SKRBNO, SPREMINJA SVET NA BOLJE.. DA BOSTE DOBRI ZDRAVSTVENI DELAVCI, NAJ VAS ZDRAVSTVEN SISTEM - KOT ŽE MNOGE - NE NAPRAVI INDIFERENTNE. VSO SREČO!